Graue Kolonnen ziehen ins Moor,
Arbeiterreihen ohne Ende.
Posten zur Seite, Posten davor,
Posten am Zugesende.
Geht auch der Tod uns dauernd zur Seit',
Geht es auch drüber und drunter,
Braust auch der Wind durch finstere Heid',
Uns geht die Sonne nicht unter.
Fern von der Heimat, dem Freundeskreis,
Trennen uns Draht und Gelände;
Und doch spüren wir erdenweit
Helfende Bruderhände.
Geht auch im einsamen Moor unsre Straß'
Endlos bergauf und bergrunter,
Keiner von uns die Heimat vergaß
Uns geht die Sonne nicht unter.
Graue Kolonnen ziehen ins Moor,
Arbeiterreihen ohne Ende.
Posten zur Seite, Posten davor,
Posten am Zugesende.
Doch strahlt im Osten uns ein Morgenrot,
Aufleuchtend hell, wie ein Wunder,
Kündet uns allen ein Ende der Not.
Uns geht die Sonne nicht unter!
Arbeiterreihen ohne Ende.
Posten zur Seite, Posten davor,
Posten am Zugesende.
Geht auch der Tod uns dauernd zur Seit',
Geht es auch drüber und drunter,
Braust auch der Wind durch finstere Heid',
Uns geht die Sonne nicht unter.
Fern von der Heimat, dem Freundeskreis,
Trennen uns Draht und Gelände;
Und doch spüren wir erdenweit
Helfende Bruderhände.
Geht auch im einsamen Moor unsre Straß'
Endlos bergauf und bergrunter,
Keiner von uns die Heimat vergaß
Uns geht die Sonne nicht unter.
Graue Kolonnen ziehen ins Moor,
Arbeiterreihen ohne Ende.
Posten zur Seite, Posten davor,
Posten am Zugesende.
Doch strahlt im Osten uns ein Morgenrot,
Aufleuchtend hell, wie ein Wunder,
Kündet uns allen ein Ende der Not.
Uns geht die Sonne nicht unter!
Contributed by Riccardo Venturi - 2005/11/3 - 16:26
Language: English
English version from the Album Booklet
Versione inglese dal libretto dell'album
Versione inglese dal libretto dell'album
GREY COLUMNS
Long grey columns march into the moor
Workers on lines without ending
Guards to the side, guards stand before
Guards where out pathway is bending
And if our death stands daily by side
And if there's too much to bear now
And if the wind roars on far and wide
The sun in our sky won't go down now!
Long grey columns march into the moor
Workers on lines without ending
Guards to the side, guards stand before
Guards where out pathway is bending
And still the dawn breaks bright in the east
Daylight bursts out like a wonder
Signals and end, from our woe a release
The sun in our sky won't go under!
Long grey columns march into the moor
Workers on lines without ending
Guards to the side, guards stand before
Guards where out pathway is bending
And if our death stands daily by side
And if there's too much to bear now
And if the wind roars on far and wide
The sun in our sky won't go down now!
Long grey columns march into the moor
Workers on lines without ending
Guards to the side, guards stand before
Guards where out pathway is bending
And still the dawn breaks bright in the east
Daylight bursts out like a wonder
Signals and end, from our woe a release
The sun in our sky won't go under!
Contributed by CCG/AWS Staff - 2009/1/23 - 08:26
Language: Italian
Versione italiana di Riccardo Venturi
23 gennaio 2009
Condotta direttamente sull'originale tedesco
23 gennaio 2009
Condotta direttamente sull'originale tedesco
GRIGIE COLONNE
Grigie colonne marciano alla palude,
Lavoratori in file infinite.
Guardie di lato, guardie davanti
E guardie anche in fondo alla fila.
E se la morte ci cammina sempre a fianco,
E anche se è sopra e sotto di noi,
E se il vento infuria per la tetra brughiera
Per noi il sole non tramonta.
Lontani da casa e dai nostri amici,
Ci separano fili spinati e terre;
Eppure sentiamo per tutto il mondo
Mani fraterne pronte ad aiutarci.
E se ci porta la strada a una remota palude,
Strada infinita, per monti e per valli
Nessuno di noi dimentica casa,
Per noi il sole non tramonta.
Grigie colonne marciano alla palude,
Lavoratori in file infinite.
Guardie di lato, guardie davanti
E guardie anche in fondo alla fila.
Ma ad oriente splende un'alba rossa,
Chiara e luminosa come un miracolo:
Annuncia a tutti la fine della pena,
Per noi il sole non tramonta!
Grigie colonne marciano alla palude,
Lavoratori in file infinite.
Guardie di lato, guardie davanti
E guardie anche in fondo alla fila.
E se la morte ci cammina sempre a fianco,
E anche se è sopra e sotto di noi,
E se il vento infuria per la tetra brughiera
Per noi il sole non tramonta.
Lontani da casa e dai nostri amici,
Ci separano fili spinati e terre;
Eppure sentiamo per tutto il mondo
Mani fraterne pronte ad aiutarci.
E se ci porta la strada a una remota palude,
Strada infinita, per monti e per valli
Nessuno di noi dimentica casa,
Per noi il sole non tramonta.
Grigie colonne marciano alla palude,
Lavoratori in file infinite.
Guardie di lato, guardie davanti
E guardie anche in fondo alla fila.
Ma ad oriente splende un'alba rossa,
Chiara e luminosa come un miracolo:
Annuncia a tutti la fine della pena,
Per noi il sole non tramonta!
Language: French
Traduzione francese e note del pastore Yves Kéler, curatore del sito curatore del sito Chansons Protestants.
La fonte originale citata è il volume “Lieder aus den faschistischen Konzentrationslagern” (Hofmeister, Leipzig 1962) curato dalla celebre ricercatrice musicale, ebrea tedesca, Inge Lammel (1924-2015), coadiuvata nel lavoro da Günter Hofmeyer.
La fonte originale citata è il volume “Lieder aus den faschistischen Konzentrationslagern” (Hofmeister, Leipzig 1962) curato dalla celebre ricercatrice musicale, ebrea tedesca, Inge Lammel (1924-2015), coadiuvata nel lavoro da Günter Hofmeyer.
Ce chant des marais fut aussi chanté dans d’autres camps. Sur la mélodie appréciée des Wandervögel, les soldats des marais avaient placé leurs paroles et la dernière phrase „Uns geht die Sonne nicht unter –Notre soleil ne se couche pas“ comme signe de leurs espoir de victoire. (op. cit. p. 32)
GRISES COLONNES VONT AU MARAIS
Grises colonnes vont au marais,
Rangs de travailleurs sans nombre.
Gardes devant, gardes après,
Gardes le long des colonnes.
La mort va sans cesse à nos côtés,
Que cela marche à hue et à dia,
Que le vent souffle fort sur les prés,
Notre soleil ne se couche pas !
Loin de chez nous, du cercle d’amis,
Fils et landes nous séparent.
Nous sentons partout des amis,
Des mains tendues se préparent.
La route va-t-elle au triste marais,
Sans fin et montant et descendant,
Aucun n’oublie sa patrie jamais :
Notre soleil ne se couche pas !
Grises colonnes vont au marais,
Rangs de travailleurs sans nombre.
Gardes devant, gardes après,
Gardes le long des colonnes.
La mort va sans cesse à nos côtés,
Que cela marche à hue et à dia,
Que le vent souffle fort sur les prés,
Notre soleil ne se couche pas !
Grises colonnes vont au marais,
Rangs de travailleurs sans nombre.
Gardes devant, gardes après,
Gardes le long des colonnes.
La mort va sans cesse à nos côtés,
Que cela marche à hue et à dia,
Que le vent souffle fort sur les prés,
Notre soleil ne se couche pas !
Loin de chez nous, du cercle d’amis,
Fils et landes nous séparent.
Nous sentons partout des amis,
Des mains tendues se préparent.
La route va-t-elle au triste marais,
Sans fin et montant et descendant,
Aucun n’oublie sa patrie jamais :
Notre soleil ne se couche pas !
Grises colonnes vont au marais,
Rangs de travailleurs sans nombre.
Gardes devant, gardes après,
Gardes le long des colonnes.
La mort va sans cesse à nos côtés,
Que cela marche à hue et à dia,
Que le vent souffle fort sur les prés,
Notre soleil ne se couche pas !
Contributed by Bernart Bartleby - 2016/8/26 - 13:36
Language: Slovenian
Prevod / Versione in lingua slovena / Slovene version / Version slovène / Sloveniankielinen versio: Jani Kovačič
Verjetno gre za pesem zapornikov prvih nacističnih koncentracijskih taborišč. Melodija je takrat znana in priljubljena Wilde Gesellen (Neugnancecev ali razbrzdancev družba) Fritza Sotkeja, zložena leta 1921. Prvotno je bila namenjena nemškemu mladinskemu gibanju ("Jugendbewegung"). Avtor je kasneje postal goreč nacist in vodja Hitlerjugend-a. Verz je bil uporabljen tudi za naslov zbirke pesmi za mladinsko nacistično šolo ("Uns geht die Sonne nicht unter: Lieder der Hitler-Jugend" Nam sonce nikdar ne zaide: Pesem Hitlerjeve mladine). Njegova "vzporedna zgodovina" kot pesem upora ali kot podlaga za pesmi upora se začne s prvimi nacističnimi lagerji, kot sta bila Oranienburg, Börgermoor, Papenburg ... Analogije z Die Moorsoldaten [Börgermoorlied; Das Moorlied] so očitne. Anti-nacist Ernst Busch se je boril v Španiji Thälmannovi brigadi, je pojasnil revidirano "Wilde Gesellen" kot predelavo. Predvsem so vse predelave odpravile antisemitske verze vsebovane v izvirniku Sotkeja. Kulisiewiczeva verzija je seveda variacija omenjene Sotkejeve melodije. Ravno ta pesem kaže na sarkazem zapornikov do nacističnega pogostega prisiljevanja k petju.
Siva kolona / Graue Kolonnen
Napev po "Wilde Gesellen" Fritz Sotke
Besedilo: neznan jetnik (morda Ernst Busch)
Prevod: Jani Kovačič
Napev po "Wilde Gesellen" Fritz Sotke
Besedilo: neznan jetnik (morda Ernst Busch)
Prevod: Jani Kovačič
Verjetno gre za pesem zapornikov prvih nacističnih koncentracijskih taborišč. Melodija je takrat znana in priljubljena Wilde Gesellen (Neugnancecev ali razbrzdancev družba) Fritza Sotkeja, zložena leta 1921. Prvotno je bila namenjena nemškemu mladinskemu gibanju ("Jugendbewegung"). Avtor je kasneje postal goreč nacist in vodja Hitlerjugend-a. Verz je bil uporabljen tudi za naslov zbirke pesmi za mladinsko nacistično šolo ("Uns geht die Sonne nicht unter: Lieder der Hitler-Jugend" Nam sonce nikdar ne zaide: Pesem Hitlerjeve mladine). Njegova "vzporedna zgodovina" kot pesem upora ali kot podlaga za pesmi upora se začne s prvimi nacističnimi lagerji, kot sta bila Oranienburg, Börgermoor, Papenburg ... Analogije z Die Moorsoldaten [Börgermoorlied; Das Moorlied] so očitne. Anti-nacist Ernst Busch se je boril v Španiji Thälmannovi brigadi, je pojasnil revidirano "Wilde Gesellen" kot predelavo. Predvsem so vse predelave odpravile antisemitske verze vsebovane v izvirniku Sotkeja. Kulisiewiczeva verzija je seveda variacija omenjene Sotkejeve melodije. Ravno ta pesem kaže na sarkazem zapornikov do nacističnega pogostega prisiljevanja k petju.
SIVA KOLONA
Sive kolone marširajo v barje,
vrstam delavcev ni konca.
Straža ob strani in straža povsod,
straža vdolž cele kolone.
2
Smrt neprestano gre z nami vštric,
če kaj preveč je odveč.
veter čez temni vres reže v kosti,
sonce nikakor ne zajde.
3
Je domovina s prijatelji v dalji,
onstran močvirja in žice;
čeprav smo že pod, nas nad zemljo drži
pomoč prijatelja, brata.
4
Po cesti samotni sprehodite se,
neskončni navkreber navzdol,
nihče poti ni pozabil domov,
sonce tam nikdar zajde.
4
Sive kolone marširajo v barje,
vrstam garačev ni konca.
Straža ob strani in straža povsod,
straža vdolž cele kolone.
6
Zora na vzhodu se že budi!
Zora presvetla kot čudež,
da končno nas nehajo mučiti,
da sonce nam nikdar ne zajde!
Sive kolone marširajo v barje,
vrstam delavcev ni konca.
Straža ob strani in straža povsod,
straža vdolž cele kolone.
2
Smrt neprestano gre z nami vštric,
če kaj preveč je odveč.
veter čez temni vres reže v kosti,
sonce nikakor ne zajde.
3
Je domovina s prijatelji v dalji,
onstran močvirja in žice;
čeprav smo že pod, nas nad zemljo drži
pomoč prijatelja, brata.
4
Po cesti samotni sprehodite se,
neskončni navkreber navzdol,
nihče poti ni pozabil domov,
sonce tam nikdar zajde.
4
Sive kolone marširajo v barje,
vrstam garačev ni konca.
Straža ob strani in straža povsod,
straža vdolž cele kolone.
6
Zora na vzhodu se že budi!
Zora presvetla kot čudež,
da končno nas nehajo mučiti,
da sonce nam nikdar ne zajde!
Contributed by Jani Kovačič - 2019/3/22 - 18:42
×
![]()
Note for non-Italian users: Sorry, though the interface of this website is translated into English, most commentaries and biographies are in Italian and/or in other languages like French, German, Spanish, Russian etc.
A camp song later performed by Ernst Busch
Canto di prigionia poi interpretato da Ernst Busch
A rewriting of Wilde Gesellen
Rielaborazione di Wilde Gesellen
La canzone era già presente nel sito, attribuita a Ernst Busch. Per motivi di unitarietà con l'album Songs From The Depths Of Hell è stata riportata a Aleksander Kulisiewicz.
The song was already included in the site and attributed to Ernst Busch. As it cannot be separated from the album Songs From The Depths Of Hell it has been ascribed to Aleksander Kulisiewicz.
Folkways Records Album N° FSS 37700 (1979)
PDF Booklet Available
Annotated by Peter Wortsman
La copertina dell'album, ispirata a questa canzone, è di Gertrude Degenhardt, moglie di Franz-Josef Degenhardt.
The album cover, inspired by this song, is by Gertrude Degenhardt, Franz-Josef Degenhardt's wife.
Aleksander Kulisiewicz (1918-1982) was a law student in German-occupied Poland when, in October 1939, he was denounced for anti-fascist writings, arrested by the Gestapo, and sent to the Sachsenhausen concentration camp, near Berlin. An amateur singer and songwriter, Kulisiewicz composed 54 songs during nearly six years of imprisonment at Sachsenhausen. After liberation he remembered his songs, as well as those learned from fellow prisoners, dictating hundreds of pages of text to his attending nurse at a Polish infirmary.
German- Music: Melody of the German song "Wilde Gesellen"
Words: Unknown prisoner
The song comes from one of several concentration camps for political prisoners located in a marshy region of Germany. Such camps existed before the start of World War II.